Kia Ora

MmmmmMMm

Bilo je zvečer, po napornem dnevu, pa vseeno sem za dušo vrgla v "lonec", zmešala in spekla ;) Bučni muffini Jamie malo po moje :D Dobri so!!

Rojstvo / Porod

Uvod sam nima veze s temo, pa vseeno ima je povezano ;) Poleg Mladine, na katero je Easy naročen že od vedno (no, od kar ga jaz poznam, sigurno), sem se kako leto nazaj naročila na sobotni Dnevnik. Predvsem oz. samo zaradi Objektiva, ki je postal konkretno sobotno branje. Doma smo "od zmerej" imeli Delo in v Dnevniku (navadni dnevni izdaji) se nikoli nisem znašla. A Sobotne priloge v Delu nisem nikoli brala ... No, u glavnem, dokler sem živela v Lj me je vsako soboto zgodaj zjutraj čakal Dnevnik z Objektivom. Od kar smo na Vrhniki ... pa ni več tako. najprej je par sobot prišel, potem ga ni bilo, po urgiranju je spet nekajkrat prišel, zdaj ga že 4 sobote NI! In sem popenila in odpovedala - bom pač kupovala (bedno, ker sem se navadla v soboto zjutraj pri kofetu prelistat Objektiv!). To je zdaj stanje z Objektivom.

Torej, včeraj med branjem blogov, ki jih spremljam, naletim na omembo meni zanimive tematike v Objektivu. Ker se mi ni dalo v trafiko (ki je na Vrhniki ob sobotah odprta samo do 13h) sem pač izrabila prijazno ponudbo Dnevnika in prebrala članek on-line (drugač meni branje člankov na ekranu ne sede, utruja oči!). Pritegnil me je ne le zaradi tematike pač pa tudi zaradi dejstva, da na nek način (služben) poznam Anjo, ki je opisala svojo izkušnjo. Spet eno tistih naključij ;) Potem pa prej popoldan še opazim obisk Larinega bloga s strani dolgo pogrešane blogerke iz Celja. Pokukam k njej, če je kaj novega in je odreagirala na isti članek :) To je bila pa še zadnja brca, da napišem svoje mnenje. Ja, po enem porodu, pa vseeno!

Kar takoj bom napisala, da se strinjam s čarobnostjo poroda doma, a doma ne bi rodila (v danih razmerah v Sloveniji). Verjamem tudi, da je ogromno žensk, ki imajo za seboj bolj ali manj grenko/grozno izkušnjo, pa bi vseeno ponovno izbrala porodnišnico. Mogoče zato, ker sem glede bolnišničnih zadev manj občutljiva (britje in klistir sta meni osebno pozitivna ukrepa) in gotovo zaradi dejstva, da je bila pri mojem porodu ena najboljših babic ljubljanske porodnišnice in tudi daljna sorodnica, babica Maruša. So pa tu tudi čisto objektivni razlogi, ki po mojem mnenju govorijo v prid poroda v bolnišnici.

Že nosečnost je en veliki misterij, porod pa tudi. Dejstvo je, da nikoli ne veš, kaj se bo res zgodilo. Lahko traja tudi več kot cel dan, lahko pa je vsega konec v manj kot uri. Tudi mnogorodke so znova in znova presenečene :) Lahko je vse OK, lahko pa gre (žal) mnogo mnogo narobe. Tu je toliko okoliščin, ki so izven našega vpliva, da si ne bi upala izpostaviti otroka takemu tveganju. To je tisti glavni razlog zame osebno. Seveda upaš vedno na najbolje, a jaz vzamem vsaj v misli tudi slabe scenarije in želim biti pripravljena tudi nanje. Zaradi tega tudi nisem šla rodit v Postojno, pa čeprav sem precej dolgo "sanjala" o porodu v vodi. Če gre karkoli narobe in je možno posredovati, bo to v porodnišnici (v Ljubljani, če že govorim o Sloveniji). So situacije, ko ne pomaga vsa znanost sveta, a takrat res ni važno kje si!

Potem so pa tu še čisto ... praktične zadeve :), da za vse poskrbijo drugi. Sicer je sam porod mnogo manj krvav, kot si povprečen državljan to predstavlja (tudi jaz sem prej mislila, da je to "mesarsko klanje"), a vseeno ni ravno najbolj nedolžna situacija. Ampak to je pač le "kozmetika", pri sami odločitvi (če bi jo pač morala sprejeti) nima veze!!

Moj porod je bil sprožen v celoti. Lara zadnje 3 tedne ni več napredovala, ni bilo jasno zakaj (vse "okoliščine" so bile super - plodovnica, pretoki, gibanje), zato so predlagali sprožen porod. Otroku lahko pomagajo šele, ko pride na svet, prej pač se dogaja, kar se dogaja. Bila je tako zelo zaželjen otrok, da je bila na prvem mestu, nikakor nisem bila pripravljena karkoli tvegati na nejn račun. Šele po 3 vaginaleti se je začelo dogajati (po 2 dnevih v P), počasi. Klistir in britje, kot se že rekla,  mi nista bila v napoto, v porodni sobi pa sem se prepistila Maruši. Zaupala sem ji 110%. Dobila sem umetne popadke, rodila v 3,5 urah, šivana. Rez se je lepo zacelil in nimam nobenih težav. Znanka, ki je želela naravni porod in ni dovolila umetnih popadkov/epiziotomije, ima še danes (leto po porodu) težave. Samo navajam dejstva. Poslušali smo menda radio Expres - torej lastni CDji ne bi prišli do izraza :D! Hvaležna sem Maruši za oranžno sobo (ker je moja najljubša energijska barva in ima super posteljo!).

Res je lahko vse skupaj zelo neprijetno (ja, babica nadere mamo, naj se ne dere; babice pretiravajo s kemijo, ker bi rade čim prej "opravile", ženske moti pomanjkanje intime v porodni sobi in podobno), a vse to meni osebno ne odtehta tveganja. 

V Idelanih okoliščinah bi si želela roditi v porodnem centru blizu doma, kjer je res poudarek na porodnicah, je pa zagotovljena medicinska podpora za vse možne okoliščine. Prej bi si želal oditi domov in imeti več podpore doma (pa ne od domačih, strokovne podpore v smislu bolj usposobljenih patronažnih sester z več časa za posamezno mamico in otroka). In več podpornih skupin mamicam za družbo, izmenjavo izkušenj in nasvetov, za preganjanje strahov in negotovosti! Jaz sem imela sicer srečo, saj sem med nosečnostjo in v P spoznala par krasnih žensk, ki so mi ob kritičnih trenutkih znale povedati točno prave besede! Hvala Pavli, Tini in vsem ostalim!!

Je pa res tudi nekaj drugega ... kot pravi Anja, rojevanje doma ne bo nikoli (več) množično. ŽAL se čisto naravne okoliščine (rojstvo, smrt, bolezen) odmikajo iz vsakdana in se iz njih dela tabuje. Ne vem zakaj, menim, da to NI prav. To so osnove Življenja in ne vem, kam misli človeštvo priti, če jih zakriva kot nekaj neživljenskega. S tega vidika pa je porod doma nekaj čudovitega!! Če le gre vse brez težav in zapletov ;) Mogoče bi bilo treba več delati na tem sprejemanju Življenja z vsem, kar prinaša.

7 Steps of Getting Old

Povratek v službo je načel temo (gospa N to, gospa N ono...), Zapravljivka pa je dala dovolj mamljivo ponudbo, da sem se "zbrcala" tipkat. Kljub navedenim odgovorom se bom vrgla v "boj" za mamljive nagrade, saj škoditi pa ne more - malo razvajanja s kozmetiko!! Torej ... mojih 7 odgovorov na 7 Zapravljivkinih anti-aging nasvetov ;)

1. Thou shalt always use special care for the night.

Definitivno se strinjam. Noč ima svojo moč, le dati ji je treba možnost. Namreč zadosten obseg kvalitetnega počitka dela čudeže.  Vprašte Sneguljčico :) Seveda je za vsako princesko malo drugače - ene se regenerirajo že s par urami spanja na noč, druge potrebujejo dolgo noč plus še kak krajši počitek tekom dneva, a dejstvo je, da je treba. Spati. Pa ne šele potem, ko obnemoremo od vsega čisto fizično nesposobni biti še pokonci. Ustrezna družba učinek noči potencialno poveča!

2. Thou shalt always wear daily care with SPF.

A sploh katira krema danes nima SPF faktorja? No, sonce je good - greje, osrečuje. Kot vedno za vse zadeve pa velja upoštevati dozo. Tam do 11h in po 16h sredi poletja, pozimi pa ne ravo na 2000 +nmv ob 12h. Ker "SCT design" le ni tako zelo QL pa še znebiš se ga zlepa ne, če ga "oblečeš na belo podlago" ...

Ampak topli sončni žarki na koži je en tak very sexy feeling ... lahko točko 1. upoštevaš tudi podnevi ;)

3. Thou shalt always apply eye cream. in 4. Thou shalt always apply skincare on a cleansed skin. in 5. Thou shalt always remove make-up before going to sleep.

Ah no ... teren, kakršen koli, mora biti čist, da lahko nanj res vplivaš. Saj poznate tisto "Zgoraj uj, spodaj fuj?!". PREkrivanje ne deluje, si je le treba "naliti čistega vina", se soočiti z resničnim stanjem svojega obraza. Vsak dan, da vidimo napredek!

In od tam začeti! Svoje srce moramo iskreno odpreti dobremu, pa bodo oči dobile lesk, ki bo zasenčil smejalne gubice.

6. Thou shalt give the skin special treatment once a month.

Razvajajte se. Le zadovolj/e/ne ženske (in moški) so umirjeni in srečni in kot taki koristijo svetu v najširšem pomenu besede. Torej ne le enkrat na mesec, posvetite si toliko časa, da boste začutili smozadovoljstvo ;) Na začetku mogoče večkrat, ko pa najdete nek otimum, pa ga le vzdržujte.

7. Thou shalt always carry on healthy lifestyle.

Are we not talking about this from point no 1?! Mislim, da je vse skupaj povezano in ne gre eno brez drugega. Dobra hrana, redno gibanje, dovolj kvalitetnega spanja in majhna zadovoljstva ... vsega zmerno - pa je.

Po moje torej 7x ljubezen do sebe:

1. vzemite si čas zase

2. uživajte v majhnih stvareh

3. ljubite - sebe najprej

4. hranite dušo in skrbite za telo - zdravo

5. ne iščite popolnosti (če že res kje obstaja, je definitivno dolgočasna)

6. ne primerjajte se

7. ne starajte se - živite življenje, kot je :)

Upam, da sem izpolnila minimalne pogoje za sodelovanje ;) Zdaj pa še moj pogled na stvar - na staranje. Verjetno bo slišati čudno a prav nič me ne straši. Sploh se ne ukvarjam (več) kaj dosti z jutri. Sem (draga šola) spregledala že nekaj stvari v "zdaj", ker sem bila bolj v "včeraj in jutri". In nekaj ur/dni sem preživela zagrenjena, objokujoč lastno bedo, potem pa ugotovila, da mi ravno dosti ne manjka. Ja, vedno lahko najdemo stvari, ki nam manjkajo, kaj drugi imajo kar mi bi imeli pa nimamo. Pozabljamo pa, da vedno tudi so stvari, ki si jih pa drugi želijo mi jih pa imamo. Torej, vse skupaj je stvar pogleda :) Nekako tako je z gubicami :) Bolj, ko jih se poskuša zakriti, bolj so opazne. In bolj moteče. So pa le dokaz bogatega (pa ne v €) Življenja.

Seveda, če so nekomu res muka, bo striktno upoštevanje 7 nasvetov Zapravljivke + veliko vode tudi pomagalo!!

podpisana ena, ki je "kožno" še v puberteti, čeprav je v letih za prve gubice (beri skoraj35letnica še brez gub imam pa zato akne)

 [sem tako vneto tipkala - z mnogo prekinitvami seveda - da je mrgolelo tipkarskih napak. Grozno! Popravila!]

Zdaj pa zares

Ja, od včerej dalje sem pa zares teta. Ne zaradi let al pa k bi nosila kikle s fertahom (predpasnik), ampak je Lara dobila miceno sestrično Mašo. Juhu, veselica.

Jutranja meditacija

Jup, teden je mimo in lahko jo že sestavim, jutranjo mantro :) Prvi dan, da, takoj prvi dan sem stala v koloni cca 30min zaradi nesreče na AC pred cestninsko Log. Do službe slaba urca. Potem sem odhajala od doma vedno bolj zgodaj in če odrinem ob 6.30 in NI nesreč, sem v službi okol 7h. Fajn, to bi šlo. Seveda, če NI nesreč, kar je pa račun brez krčmarja ... ker Slovenci vozijo/mo popolnoma noro, V najslabšem možnem smislu. Vsaj polovici bi lahko mirno in takoj odvzeli dovoljenje za vožnjo. Nekaterim ga nikoli ne bi niti vrnili, ostalim pa po zahtevnem usposabljanju in testiranju!

Aja, meni samo spoštovanje cestno prometnih predpisov in pravil NI dovolj za varno in efektivno vožnjo.

Včeraj sem od BTCja do centra (parlament) rabila 43 min. Domov pridem navadno (na Vrhniko) v 30-35 minutah.

Kolikokrat na poti čutim na delu mojega angela varuha pa raje ne omenjam, pa se peljem z množico (beri ne divjam 200 po odstavnem, ne vozim slaloma, NE vozim se z meglenko v koloni, ne upadam v kolono s 120 in potem bremzamo k pr norcih ...)

 

Ena od zadev, ki me res nervirajo, je zamašek v križišču! V križišče se sme zapeljati le in samo, če boš križišče lahko tudi izpraznil!! Pol se pa zgodi, da ko maš zeleno, ne gre nikamor, ko je rdeča pa enako prečni promet NE teče. Čep ...

Danes - začuda - odcep pri Kosezah ni stal. Skoraj nikjer nikogar. Vseeno po 50m nenadoma BREMZAAAAAAAAJ ... zakaj že? Aja, kolonca "pujskov" v NASPROTNI smeri, ki je zgledala kot pobegla novoletna jelka (neki politik se je nekam peljal - ja, ob7h zjutri že). To je bil povod za bremzanje, še vedno pa ne vem, zakaj/čemu je blo to treba.

Še dobro, da je vmes vikend. Želim vam SREČNO v našem prometu.

December bo pa ...