Po podaljšanem jutru v postelji sva si izbrala senčno pot ob vodi za najin prost ponedeljek. Možnih je nekaj variant, Izbrala sva Iški Vintgar: do tam z avtom, potem pa desno do partizanske bolnice in še naprej proti Krimu do vrha soteske. Tam pa malo po robu, od kjer je prelep pogled na sosednji rob, na vas Osredek (sosednja vas Sv. Vida, kjer imata mama in ata vikend ;)
Potem sva se spustila naravnost v sotesko do sotočja Iške in Zale
kjer sva si privoščila kopanje in sončenje. In najlepše od vsega je bilo dejstvo, da sva imela popoln mir, narava in mi2! Čeprav je sam Iški Vintgar pri gostišču in malo naprej poln ljudi!! A do samega sotočja je tudi ob Iški dobra ura kar dobre hoje z dvema vzponoma. Naju je to čakalo po počitku, torej še ena kar dobra ura švicanja.
Bilo je lepo! Priporočam.
