Kenija.Spremljam že nekaj dni. Pretresena. Danes jezna ... nad "opozorilom" pred posnetki v poročilih. Enostavno ne vem kaj bi lahko človek storil. Kot posameznik, nepomembnež. Mnogokrat se mi zdi, da ne morem/o nič. Kaj pa je moj glas vpijočega v puščavi?! Samo ima Brinova prav ... ona, pa 5 naslednjih, pa 5 x 5 naslednjih pa 5 x 5 x 5 naslednjih ... ozavestimo se! Ne preklopimo kanala, ker so prizori nasilni - s tem enostavno izklopimo ljudi, ki tam trpijo. Zamislite se ... kaj, ko bi ob katastrofi v Železnikih ali v Cellju le preklopili na drug TV kanal, stran. S tem le zamažemo svoje oči, svojo slabo vest ... ljudje tam pa ostanejo, ljudje iz mesa in krvi, ljudje kot jaz in vi, otroci, ženske, starci, moški, ničesar krivi, ki skrbijo zase in se brigajo zgolj za svoje preživetje. Ne gre jim za nabiranje bogastva, ne grabijo na kup $ ali €, jaht, nepremičnin, ... ne, iščejo le in samo mir in svoj skromen prostor pod soncem. Zgolj in samo to! Kar je nam dano, kar si jemljemo kot samoumevno, kot dihanje. Tudi za to našo danost se ljudje umirali. In takrat so prišli na pomoč od zelo daleč.
Ne poglejmo stran, ne ignorirajmo. Povejte naprej. Naj tisti, ki imajo moč v rokah, slišijo glas od spodaj. Da hočemo, ne, zahtevamo od njih, da ukrepajo. Tu in sedaj bi se Slovenija lahko, morala bi se izkazati v svojem predsedovanju EU .. namesto stolov na Brdu ... in še česa ...
Če ne drugega, nalagam naprej vsaj spremljanje dogajanja in kličem k ne-ignoriranju! To nalagam brez slabe vesti in upam, da itak ste sami podobnega pogleda ... Tjaša, Surferka, Kameleonka, Občasni kritik in Had. Take it further.
