počivaš, svoje nasmejane očke med oblaki skrivaš, v samem dobrem bivaš in vem, da s krili neskončno uživaš. Z Laro ti pošiljava en ogroooomen objem tja v višave in te prosiva, da malo popaziš na naju ;) Pa obišči naju kdaj, kot topel vetrc v pomladnem večeru, kot piš na morju, ki nas bo zapeljal do sidrišča, kot sončni žarek v meglenem jutru, kot nasmeh brez razloga.
Mojca ... četudi te ni, si tu.
Recent Comments